Stavbna pravica
Stavbna pravica je razmeroma nov institut slovenskega prava, saj je zakonodaja pred Stvarnopravnim zakonikom, ki je stopil v veljavo 1.1.2003, ni poznala.
Omenjen institut je drastične spremembe doživel z novelo SPZ – B, ki je stopila v veljavo v marcu leta 2020. Ta novela je dvignila mnogo prahu v vrstah slovenskih pravnikov, saj je odpravila zgornjo omejitev trajanja stavbne pravice in dovolila, da se lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice avtonomno dogovorita glede višine nadomestila, ki jo mora plačati imetnik stavbne pravice po njenem prenehanju.
Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgradbo na, nad ali pod tujo nepremičnino. Gre za eno izmed petih stvarnih pravic, za katero je značilno, da je lahko ustanovljena tako za določen kot za nedoločen čas, ter da je prenosljiva. Stavbna pravica daje imetniku pravico uporabe in užitka nepremičnine, postavljene na tujem zemljišču oz. tuji nepremičnini.
Stavbna pravica lahko nastane le na podlagi veljavnega pravnega posla, katerega obvezne sestavine določa zakon in vpisa le – te v zemljiško knjigo. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora tako vsebovati ime lastnika in zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine. V kolikor se stavbna pravica nanaša na zgradbo pod nepremičnino, se mora s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dogovoriti še način rabe in vzdrževanja zemeljske površine nad zgradbo.
Enako kot nastanek je tudi prenehanje stavbne pravice pogojeno z izbrisom le – te iz zemljiške knjige. Pravo določa tri razloge prenehanja stavbne pravice in sicer:
- zaradi poteka časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena;
- predčasno prenehanje na podlagi pravnega posla;
- predčasno prenehanje zaradi kršitev imetnika stavbne pravice – imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega.
S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba na podlagi načela superficies solo cedit sestavina nepremičnine, lastnik te nepremičnine pa je, v kolikor se ne dogovorita drugače, dolžan bivšemu imetniku stavbne pravice plačati nadomestilo zaradi povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
Dominik DOŠLER, dipl.prav. (UN)