Užitek

 

Užitek je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Užitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe. Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahteva zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo, medtem ko se uižitek na premičnini pridobi z izročitvijo stvari. Užitek na pravici se pridobi s pravnim poslom, ki je potreben za prenos določene pravice.

Predmet užitka je lahko nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi.  Prav tako je mogoča ustanovitev užitka na solastniškem deležu. Užitek se lahko ustanovi tudi na delu nepremičnine tako, da nepremičnino skupaj uporabljata in jo uživata lastnik in užitkar. V tem primeru se v njunem medsebojnem razmerju šteje, kot da bi bil z užitkom obremenjen solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe stvari v korist užitkarja, v razmerju do tretjih pa se šteje, da je nepremičnina obremenjena kot celota.Značilno je, da užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje. 

Lastniku nepremičnine obremenjene z osebno služnostjo užitka v bistvu ostane le gola lastinnska pravica, med tem ko ima stvar pravico uporabljati in uživati užitkar. Užitkar mora med trajanjem užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom. Če užitkar ne izpolni katere od navedneih obveznosti in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik od užitkarja zahteva primerno zavarovanje. Če mu užitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predčasno prenehanje užitka. V tem primeru ima užitkar pravico do nadomestila za predčasno prenehanje, ki ga sodišče določi, upoštevaje stanje stvari in pričakovano trajanje užitka. Užitkarja bremenijo vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve, prav tako mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za stvar in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda.

Če je treba zaradi višje sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora užitkar o tem nemudoma obvestiti lastnika. Če lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka na svoje stroške opravi popravilo, mu užitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi užitka. Obresti zapadejo v plačilo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju užitka. Če lastnik v primeru iz prvega odstavka tega člena v razumnem roku noče opraviti popravila, ga lahko opravi užitkar na svoje stroške. Povrnitev teh stroškov se lahko zahteva ob prenehanju užitka po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika.

Užitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko je zaradi izvedbe del omejena užitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo.

Užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja, s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja in z uničenjem stvari, razen če na mesto uničene stvari stopi nova stvar ali pravica. V tem primeru se užitek prenese na to stvar ali pravico. 

Po prenehanju užitka mora posestnik vrniti stvar njenemu lastniku. Če stvari ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila v trenutku ustanovitve užitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja stvari. Užitkar ne odgovarja zaradi poslabšanj, ki so posledica redne uporabe stvari ali višje sile. Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in užitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

Na koncu pa naj omenim, da poznamo tudi nepravi užitek, za katerega je značilno, da so lahko predmet tudi potrošne stvari in pravice, ki ne dajejp obresti ali koristi. Za nepravi užitek se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku.

Osebne služnosti so specifika stvarnega prava, ki pa ne glede na njihvo pravno težo, večini niso znane. V izogib napakam in neželjenih posledicam nas ob srečanju z osebnimi služnostmi kontaktirajte in si zagotovite varen in pravno pravilen posel.